Še preden sva odrinila na Sardinijo sva se odločila, da bova tokrat odkrivala tudi njihove ferate. Po hitrem pregledu sem ugotovila, da imajo na otoku kar nekaj zanimivih športnih ferat, ugotovila pa sem tudi, da je za nekatere od teh zelo zahtevnih zavarovanih poti izjemno težko dobiti povsem točne in bolj izčrpne informacije. Tudi njihove lokacije so zelo zanimive, ferate tako najdete na majhnih otočkih v bližini obale Sardinije, na polotokih, v dolinah in celo pod trdnjavami in gradovi.

Dolina Lanaitho

Zanimiva in divja dolina Lanaitho je povsem brez GSM signala, na kar vas opozorijo table še preden vstopite v dolino, zato vas na tem mestu opozarjam, da je predpriprava vseh pomembnih in ključnih informacij pred vstopom v dolino zelo pomembna, kajti ko boste enkrat v dolini, ne boste mogli dostopati do spleta. Pomembna je priprava informacij, ki jih potrebujete preden sploh vstopite v dolino. V dolini je poleg ferate Badde Pentumas, ki se konča na istoimenskem vrhu, opremljenih tudi več športnih plezališč in večraztežajnih smeri, v dolini najdete številne pohodne poti in tudi ostanke starodavne nuragične vasice Tiscali, ki se nahaja na arheološkem najdišču blizu hriba Badde Pentumas.

Informacije o ferati Badde Pentumas Čas dostopa do vstopa: 1 h Sestop z vrha Badde Pentumas do izhodiščne točke: 1:30 h Plezanje: 1:30 h Čas za vse skupaj: 4 h Koordinate parkirišča: 40.249496, 9.491163

Shema ferate na Badde Pentumas

Časi, ki jih navajam v zgornji tabeli so neto časi, se pravi, brez časovnih pribitkov, do katerih pride, ko boste iskali dostop do ferate, vmesnih izgub časa zaradi recimo fotografiranja, občudovanja razgledov, narave in podobno, vsak od nas pa si rad vzame tudi kakšen odmor.

Dostop do ferate

Od vstopa v dolino pa do parkirišča se boste peljali še približno 25 minut, po dolini pelje malo slabša večinoma makadamska cesta. Parkirate na označenih koordinatah, ob cesti je prostora za nekaj avtomobilov. Dostop od tukaj najprej poteka po nemarkirani potki, najprej skozi gozd, potem pa boste vstopili v strugo oziroma kanjon potoka, plezali boste čez velike svetlo sive balvane, pot pa ves čas označujejo zgolj kamniti možiclji, že sam dostop pa je svojevrstna dogodivščina. Naj vas ob tem opozorim, da potka poteka po strugi potoka, kar pomeni, da se na pot ne odpravljate, če dežuje ali so napovedane padavine.

Po približno 10 do 15 minutah hoje boste prišli do velikega balvana, visokega približno 8 metrov. Tukaj je treba malo plezati, glede na opis naj bi z vrha te stene bila speljana vrv, vendar ko sva bila midva tam, te vrvi ni bilo. Priporočeno je, da seboj vzamete krajšo vrv, prvi pa bo moral v vsakem primer splezati ta del brez zaščite. Boste pa vrv potrebovali tudi pri sestopu.

Pot nato nadaljujete v iztek kanjona, od tukaj pa potka pelje levo čez melišče do vstopa v ferato. Na koncu se kanjon razširi, z vseh strani vas bodo obdajale prečudovite in mogočne stene, v katerih je tu in tam celo opremljena kakšna večraztežajna smer. Ko boste torej v tem zadnjem delu, vas do vstopa v samo ferato loči samo še vzpon po melišču, vstop v ferato pa označuje improvizirani leseni križ.

Za lažjo orientacijo, kje poteka ferata. Ko boste prispeli do vstopa v ferato se ozrite levo navzgor, ferata namreč poteka v dveh nivojih nad vami po rdeči skali in če boste podrobno pogledali boste visoko nad vami zagledati jeklenico.

Opis ferate Badde Pentumas

Ko boste prišli do zgornjega dela se nujno držite leve strani, kajti če boste zavilo desno, boste prav tako prispeli na polico, vendar po tej poti pridete do prečenja po zelo stari in povsem uničeni in propadajoči jeklenici, ki je tam že zelo dolgo in vsekakor ni več varna za plezanje. Sklepam, da je ta jeklenica nekoč služila kot sestop, ki pa je sedaj urejen drugje, s povsem novo opremo. Če torej pridete do te stare opreme v skali, TO NI PRAVA POT, USTAVITE SE IN OBRNITE!

Po koncu prvega lahkega dela, sva se nato izgubila, saj je vstop v drugi del nekoliko neočiten in midva sva očitno spregledala možiclje in se odpravila v desno smer, namesto v levo stran. Kot sem zapisala že zgoraj, to ni prava pot. Oprema v ferati je povsem nova in urejena. Jeklenica je ves čas mlahava, ni tako kot pri nas, kjer je jeklenica napeta, tukaj je nestabilna. V zgornjem delu pa je namesto jeklenice, ferata opremljena z debelo verigo, ki je zelo, zelo ohlapna in daje občutek nestabilnosti.

V ferati sva srečala starejši par iz Južne Tirolske, izkušena feratarja, ki sta se še bolj izgubila kot midva. Popolnoma sta zgrešila vstop v drugi del ferate in če ne bi videla naju, kako počivava na polici, vstopa sploh ne bi našla. Preden se odpravite v ferato nujno preverite stanje poti.

V primeru dežja je lahko kanjon poln vode, tla so tudi ob najmanjšem dežju spolzka, dostop pa je bistveno težji ali celo nemogoč. V mislih imejte tudi, da signala v dolini ni in da se nahajate na zelo neobljudenem kraju, zato dodatna previdnost ne bo odveč. Bodite premišljeni, pot je lepa in avanturistična, vendar je lahko tudi precej nevarna.

Ko boste sestopali z vrha ferate se držite leve strani, tam boste kmalu zagledali kamnite možiclje jim samo sledite, so precej pogosti. Od vrha Badde Pantumas boste hodili približno še 15 do 20 minut, možiclji pa vas bodo vodili do spusta po vrvi, po katerem začnete svoj sestop. Po približno 12 metrskem spustu sledite potki, ki vas bo pripeljala do prvega, lažjega dela ferate, po kateri ste se vzpenjali, sestop poteka po isti poti.

Krasna pot in ferata, ki vam bo vzela več časa kot ste morda načrtovali, če ne že zaradi iskanja poti, pa zagotovo zaradi neverjetnih razgledov. Z vrha Badde Pentumas se namreč razlega prečudoviti razgled na celotno slikovito dolino Lanaitho.